POSAMEZNIK V SKUPINI IN SKUPINSKA DINAMIKA Gimnazija Slovenj GradecPripravila: Mojca Čerče, univ. dipl. psih.

Презентация:



Advertisements
Похожие презентации
POSAMEZNIK V SKUPINI IN SKUPINSKA DINAMIKA Gimnazija Slovenj GradecPripravila: Mojca Čerče, univ. dipl. psih.
Advertisements

Транксрипт:

POSAMEZNIK V SKUPINI IN SKUPINSKA DINAMIKA Gimnazija Slovenj GradecPripravila: Mojca Čerče, univ. dipl. psih.

SOCIALNE VLOGE – Philip. G. Zimbardo Philip G. Zimbardo – poskus v stanfordskih zaporih - Fazanovanje, - Izkoriščanje, - Mobing - Vrstniško nasilje …

SOCIALNE VLOGE V času druženja se med člani vsake skupine vedno izoblikujejo neke navade (avtomatizmi vedenja), ponavljajoča vedenja, na osnovi katerih posameznih prevzame določeno socialno vlogo. Socialna vloga je vsota pričakovanih vedenj in pravil, ki so vezana na določen položaj v skupini (o tem, kaj naj počnejo posamezniki v skupini). Vključujejo tudi pravice in dolžnosti, ki so tipične za določeno vlogo. Ko smo v vlogi, sprejemamo tudi norme in predstave, ki podpirajo to vlogo. … skupina ima svojo moč… Posameznik prevzema različne socialne vloge (lahko vodi tudi do konflikta vlog), nekatere bolj, druge manj ponotranji (osebna hierarhija socialnih vlog).

PROCESI V SKUPINI Skupina ni nekaj statičnega, ampak se znotraj nje nenehno dogajajo spremembe. Podrejanje in poslušnost (ubogljivost) Konformizem Nekonformizem Antikonformizem Delovanje manjšin, …

SOCIALNO VPLIVANJE … so vsi procesi, s katerimi ljudje neposredno ali posredno vplivamo na mišljenje, čutenje in dejavnost drugih ljudi. Nemogoče je nevplivati in biti nevplivan, kadar so ljudje v medosebnih odnosih. Zakaj drugi ljudje vplivajo na nas in zakaj mi vplivamo na druge?

KONFORMIZEM … je proces prenašanja in sprejemanja norm skupine na posameznika ali manjšino. Pomeni posameznikovo popuščanje posrednim in neposrednim socialnim pritiskom; čeprav ima posameznik svoja lastna stališča, mnenja, orientacije, se jim odpove in se identificira z večinskimi. Odpoved lastnemu mnenju pod vplivom različnih socialnih pritiskov. Vedno poteka od večine k posamezniku ali manjšini. S. Asch – klasični eksperiment o konformnem podrejanju. Konformizem ima dve obliki: Podredljivost/podrejanje (posameznik pod pritiskom skupine javno spremeni svoje vedenje, stališče, zasebno pa ostaja pri svojem). Spreobrnitev (posameznik spremeni svoje vedenje in stališča tako javno kot zasebno; stališča, norme, ideje skupine sprejme za svoja, jih ponotranji, se z njimi identificira).

KONFORMIZEM - dejavniki Milgram je naredil poskus o tem, kako vpliva velikost skupine na konformizem. Postavil je nekaj svojih sodelavcev, da so strmeli v neko okno na visoki stavbi v New Yorku. Potem je opazoval, koliko mimoidočih bo tudi začelo gledati v to okno. Če je na začetku gledala v okno ena sama oseba, je bil konformizem mimoidočih majhen. Pri desetih osebah, ki so gledale v okno, se je konformizem mimoidočih povečal na 40%. (Milgram, Toch, 1969).

KONFORMIZEM - dejavniki Situacijski: - privlačnost skupine, enotnost skupine, velikost skupine (narašča v skupini do 15 članov), strokovnost oz. status skupine, nejasnost situacije, pomembnost osebe, ki izvaja pritisk, intrinzične nagrade in koristi. Osebnostni: - ustvarjalnost, emocionalna labilnost, anksioznost, nezaupanje vase, avtoritarnost, stopnja konservatizma.

POSLUŠNOST Pomeni odpoved naši svobodi delovanja ter sprejetje tujih napotkov in tujega nadzora nad našim delovanjem zaradi popuščanja avtoriteti. Milgramov eksperiment – preverjal je (slepo) poslušnost poskusnih oseb do avtoritet. Dejavniki poslušnosti: posebno pomembna in ugledna (legitimna) avtoriteta, bližina žrtve, bližina avtoritete, manj moralno razvite osebe, prisotnost drugih ljudi, ki se s poslušnostjo ne strinjajo (!).

(NE)KONFORMIZEM NEGATIVNA KONFORMNOST (ANTIKONFORMIZEM): posameznik javno (in tudi zasebno) zavzame ravno nasprotna stališča ali vedenjske oblike, kot jih vsiljuje vplivna skupina. Npr. mladostniki, ki skušajo pokazati svojo avtonomnost in odraslost na ta način, da delajo ravno nasprotno, kot od njih pričakujejo starši in profesorji. NEODVISNOST: posameznik javno in zasebno ostane pri svoji prvotni poziciji (ne gre kontra) in pri svojem ravnanju ne upošteva drugih. Vedenje, neodvisno od socialnih pričakovanj. Npr. Avtonomni posameznik posluša, kaj mu govori večina, a ostane pri svojem mnenju. 3 osnovne oblike vedenja v skupini: KONFORMNO VEDENJE (skladno s socialnimi pričakovanji).